Rdečica je glavni simptom vnetja na koži, ki ima lahko različne vzroke in zahteva drugačen pristop k negi, pogosto pa tudi zdravljenju. Poleg same rdečice nam o vzroku vnetja lahko veliko pove njena lokalizacija ter nekateri spremljajoči simptomi in občutki. Vsekakor pa je pri vsaki dolgotrajni in akutni rdečici zelo pomembno, da poiščete pomoč zdravnika, skozi našo serijo člankov pa vam podrobno predstavljamo določene dermatoze, da si boste lahko postavili prava vprašanja in poiskali pomoč. zdravnika, če je potrebno. Zato danes govorimo o perioralnem dermatitisu.
Kaj je perioralni dermatitis in zakaj nastane?
Perioralni dermatitis je kronična vnetna dermatoza kože obraza. Pojavi se v predelu okoli ust, včasih pa se razširi na nos in oči. Perioralni dermatitis prepoznamo po rdečih izboklinah, ki so videti kot mozolji in se običajno pojavijo na nazolabialnih linijah in povzroča pekoč občutek, srbenje in zategovanje kože.Večina obolelih je mladih in srednjih let, vendar je pojav perioralnega dermatitisa možen tudi pri otrocih in moških.
Etiopatogeneza perioralnega dermatitisa je nejasna, z različnimi možnimi endogenimi in eksogenimi dejavniki. Pri velikem deležu bolnikov so odkrili povezavo med lokalno uporabo kortikosteroidov pri zdravljenju seboroičnega dermatitisa, rozacee ali aken in pojavom perioralnega dermatitisa. Osebe s perioralnim dermatitisom imajo namreč na začetku poškodovano epidermalno kožno pregrado, lokalni kortikosteroidi pa vodijo v nadaljnje poslabšanje. Povečana je transepidermalna izguba vode in počasnejše obnavljanje kožne pregrade. Zmanjša se količina epidermalnih lipidov, vključno s ceramidi, enako velja za kolagenska in elastinska vlakna. Uporaba lokalnih kortikosteroidov naj bi poškodovala steno lasnega mešička, kar je še pred razvojem edema v celicah mešička.
Pred razvojem perioralnega dermatitisa lahko nastopi tudi prekomerna uporaba vlažilnih krem, zlasti tistih na osnovi parafina in vazelina, kar vodi do okluzije in draženja foliklov. Posledično postane epidermalna pregrada disfunkcionalna in pride do edema rožene plasti in povečane transepidermalne izgube vode, kar se kaže z občutkom zategovanja in suhosti kože.
Perioralni dermatitis se lahko pojavi tudi kot posledica uporabe dekorativne kozmetike, krem za zaščito pred soncem, fluoriranih zobnih past in celo bakterijskih ali glivičnih okužb. Hormonske spremembe so tudi eden od možnih vzrokov zaradi poslabšanja v predmenstrualnem obdobju, nosečnosti ali jemanju peroralnih kontraceptivov. Simptomi se pogosto poslabšajo po izpostavljenosti UV žarkom, vročini ali vetru.
Kako zdraviti perioralni dermatitis?
Pri zdravljenju perioralnega dermatitisa je potreben individualni pristop glede na resnost bolezni, najpomembnejše pa je prepoznati in odpraviti možne vzroke. Zdravljenje se običajno začne z 'ničelno terapijo', kar pomeni popolno opustitev uporabe vseh lokalnih zdravil in kozmetike, še posebej kortikosteroidov in kozmetike na osnovi parafina in vazelina. Pri zdravljenju blagih oblik perioralnega dermatitisa morda zadošča »ničelna terapija«, posebno pozornost pa je treba nameniti bolnikom, pri katerih perioralni dermatitis povzročajo kortikosteroidi, saj po prenehanju njihove uporabe nastopi začetno poslabšanje bolezni, imenovano »fenomen odboja«.
Če po nekaj tednih 'ničelne terapije' ne pride do izboljšanja, se uvede lokalna terapija. Številni lokalni pripravki so se izkazali za uspešne pri zdravljenju perioralnega dermatitisa, najpogosteje uporabljeni pa so metronidazol, eritromicin, azelaična kislina in adapalen.
Pri težjih oblikah bolezni, ko po večtedenski lokalni terapiji ni želenega učinka, uporabljamo sistemsko zdravljenje 6 do 8 tednov, izjemoma pa tudi dlje. Pri sistemskem zdravljenju perioralnega dermatitisa se najpogosteje uporabljajo peroralni tetraciklini (minociklin ali doksiciklin), razen pri otrocih, mlajših od 8 let, nosečnicah in osebah, občutljivih na tetracikline, ko se uporabljajo peroralni makrolidi (eritromicin ali redkeje klaritromicin). namen sistemske terapije. V redkih primerih, ko se perioralni dermatitis izkaže za neodzivnega na katero koli drugo terapevtsko možnost, se uporabi izotretinoin.
Pri zdravljenju perioralnega dermatitisa je najpomembnejše prepoznati in odstraniti možne vzroke, z ustrezno obliko terapije pa v večini primerov dosežemo popolno regresijo simptomov. Zato je zelo pomembno, odzvati se pravočasno in ne odlašati z obiskom dermatologa, ki vam bo postavil pravilno diagnozo in predpisal ustrezno terapijo. Zelo pomembno je, da zmanjšamo uporabo kozmetike na minimum, da preprečimo močnejše vnetje kože.
Kaj uporabiti za vsakodnevno nego?
Če je vaša koža nagnjena k vnetjem, je priporočljiva uporaba Skintegrine Spectra, ki je hipoalergena serumska emulzija emolijentnega tipa, namenjena predvsem negi kože s poškodovano hidrolipidno pregrado in zmanjšanim delovanjem . Koža, nagnjena k dermatitisu, je kandidat za Spectro, ki kožo pomirja in neguje s svojimi močnimi protivnetnimi sestavinami, kar povzroči zmanjšano občutljivost kože in vnetje.
Literatura:
- Bukvic Mokos, Zrinka & Kummer, Ana & Mosler, Elvira & Ceovic, Romana & Basta-Juzbasic, Aleksandra. (2015). Perioralni dermatitis: Še vedno terapevtski izziv. Acta clinica Croatica. 54. 179-85.
- Searle, Tamara & Ali, Faisal & Al-Niaimi, Firas. (2021). Perioralni dermatitis: diagnoza, predlagane etiologije in zdravljenje. Revija za kozmetično dermatologijo. 20.
- Periša, D. & Brajac, Ines & Kastelan, Marija. (2012). Perioralni dermatitis kot posledica dolgotrajne uporabe lokalnih kortikosteroidov. Medicina Fluminensis. 48. 101-105.