Komedogenost sestavin v izdelkih pripravljalne in dekorativne kozmetike je ena najbolj zanimivih tem v lepotni skupnosti. Danes odkrivamo, kaj je komedogenost, ali obstajajo sestavine, ki so nedvomno komedogene in zakaj vas izdelek, ki ga uporabljajo vsi vaši prijatelji, moti.
Komedoni so nevnetna oblika aken, nastajajo pa v porah poleg lasnih mešičkov. Poleg lasnih mešičkov se v teh porah nahajajo tudi žleze lojnice, deskvamacija (luščenje) kože pa je pomemben dejavnik pri nastanku komedonov. Ob pravilno urejenem fiziološkem delovanju bodo odluščene kožne celice skupaj s sebumom, ki ga izločajo žleze lojnice, vržene iz por na površino kože.
Če je delovanje kože moteno, obstaja veliko tveganje, da ti »odvrženi« deli kože ostanejo znotraj zamašene pore in se spremenijo v komedon, kar lahko štejemo za čep znotraj pore.
Pomembno je razlikovati med dvema vrstama komedonov - odprtimi in zaprtimi. Odprte komedone vsi poznamo kot ogrce, videti pa so kot črne pike v porah na koži. Ta vrsta ogrcev je v primerjavi z zaprtim tipom veliko manjša težava in jo je mogoče rešiti s čiščenjem obraza v kozmetičnih salonih, njihov nastanek pa preprečiti s pravilno rutino čiščenja in nege kože. Zaprti komedoni so raj za bakterijo Cutibacterium acnes, ki bo znotraj zaprtega komedona, torej ob pomanjkanju kisika, razgradila lipide sebuma na proste maščobne kisline, ki delujejo protivnetno in vodijo v nastanek vnetnih aken.
Komedogenost določene sestavine se pravzaprav nanaša na možnost, da uporaba te sestavine zamaši pore in zaradi tega povzroči nastanek komedona v njej. Pomembno je poudariti, da je komedogenost relativen pojem iz več razlogov.
Prvi razlog je dejstvo, da določena sestavina ne bo imela enakega komedogenega potenciala za vsako osebo, glede na tip kože osebe. Na splošno so ljudje z mastnim tipom kože veliko bolj dovzetni za nastanek komedonov, če pa ima taka oseba bolj občutljivo kožo, je možnost za nastanek komedonov bistveno večja. Zaradi tega lahko določena sestavina pri takšni osebi zelo hitro povzroči komedone in celo akne, medtem ko ista sestavina pri osebi z neobčutljivo in suho kožo, ki ne izloča veliko sebuma, ne bo povzročala težav.
Druga pomembna stvar pri proučevanju komedogenosti so formulacije izdelkov. Vse sestavine niso enako komedogene in sestava izdelka lahko vpliva na to, v kolikšni meri bo sam izdelek komedogen. Neka zmerno komedogena sestavina, na primer v formulaciji, v kateri je v visoki koncentraciji in je zraven še en komedogen, postane veliko bolj nevarna za uporabo. Ista sestavina v formulaciji, v kateri je edini komedogen, poleg tega pa je v nizki koncentraciji (je na dnu seznama sestavin), ne bo povzročala težav, razen pri najbolj občutljivi koži.
Za ugotavljanje komedogenosti sestavin je bil zlati standard test na zajčjih ušesih. Takšni testi so bili prej uporabljeni za ugotavljanje škodljivih učinkov lokalne uporabe določenih kemikalij, kasneje pa so jih prenesli na testiranje kozmetičnih izdelkov in surovin. Komedogenost se danes vedno pogosteje testira na človeški koži (patch test).
Omenili smo, da je komedogenost sestavin relativna. Poleg že navedenih razlogov za takšno trditev se sedaj pojavlja vprašljiva možnost ustreznega testiranja. Večina tega, kar se šteje za komedogeno, je tako veljalo že od zgodnjih dni in prvih študij komedogenosti na zajčjem ušesu, ki jih je izvedel Fulton, ko je surovinam dodal oznake od 0 do 5, kjer 0 pomeni nekomedogenost in 5 izjemno komedogenost. Aplikacije in seznam sestavin še ne povedo, kako je bila surovina pridobljena in predelana, preden je bila vključena v izdelek. Če je surovina frakcionirana (ločena na nizkomolekularne in visokomolekularne frakcije), hidrogenirana, rafinirana ali na primer PEG-ilirana (dodatek polietilen glikola), se lahko njen komedogeni potencial znatno zmanjša.
Ni seznama sestavin, ki jih izdelek ne sme vsebovati, da bi bil označen kot nekomedogen. Preden bodo v tem besedilu naštete določene skupine surovin ali surovin, ki veljajo za komedogene, je torej treba navesti, da ta seznam surovin ni bil vzet iz nobene posebne baze podatkov, ki bi bila določena s temeljitimi znanstvenimi testi ali potrjena s posebnim regulativna agencija. Najpogosteje se kot komedogeni navajajo različna olja, pridobljena iz naravnih virov, predvsem kokosovo olje, ricinusovo olje ter kokosovo, kakavovo in karitejevo maslo. Te surovine so izjemno lipofilne in delujejo kot okluzivi, zato jim pripisujejo večji komedogeni potencial. Lanolin sam velja za močnega komedogena, vendar sta njegovi acetilirani in pegilirani različici blažji komedogeni, jojobino olje in olivno olje pa veljata za zmerna komedogena, zato bodo negativni učinki bolj odvisni od tipa kože in koncentracije v izdelku. Arganovo, makadamijevo in boragino olje ni dovolj preizkušeno, njihovega komedogenega potenciala ni mogoče z gotovostjo določiti.
Komedogeni so tudi nekateri derivati izopropilnega alkohola in maščobnih kislin (izopropil-miristat, izopropil-linolat, izopropil-miristat), vendar se je treba zavedati, da lahko njihova koncentracija v izdelku, odvisno od delovanja, zelo variira. Določene maščobne kisline, kot sta lavrinska ali eikozanojska kislina, lahko povzročijo akne pri občutljivejši koži. Pogosta napačna predstava je, da so polisorbatni emulgatorji (Polysorbate 20, Polysorbate 80) komedogeni, kar pa, vsaj sodeč po najobsežnejših raziskavah komedogenosti sestavin, ne drži.
Komedogenost tokoferola (vitamina E), pa tudi vitamina A in vitamina D, najpogostejših lipofilnih vitaminov, prisotnih v kozmetičnih izdelkih, je močno odvisna od derivata, ki je prisoten v izdelku. Ta seznam bi se lahko nadaljeval in trajal bi zelo dolgo, vendar poleg osvetlitve nekaterih najpogosteje omenjenih sestavin navajamo, da je celotna tabela nastala med prej omenjeno najtemeljitejšo raziskavo komedogenosti, ki je prisotna v delu, navedenem kot prva referenca v literaturi, uporabljena za ta članek.
Glede na to, da so danes informacije zelo enostavno dostopne vsakomur, obstajajo številni pomisleki in napačne predstave, povezane z uporabo velikega števila izdelkov. Iz članka je razvidno, da je komedogenost zelo kompleksen in, lahko bi rekli, premalo ustrezno obravnavan problem.
Pomembno je upoštevati, da vsaka surovina in vsak izdelek ne bo imel enakega učinka na kožo vsakega posameznika, odvisno od njenega tipa in občutljivosti. Priporočljivo je, da ljudje z občutljivo in mastno kožo, nagnjeno k aknam, vsekakor preverite sestavo izdelka in sestavine komedogenov, pri čemer upoštevajte, da številne aplikacije, ki so danes na voljo za sledenje istim smernicam, nikakor niso konkreten in 100-odstotno varen vir. Dokler ne najdemo konkretnejših metod za ugotavljanje komedogenosti, ostane samo izbira izdelkov na ozaveščen način.
LITERATURA:
- Fulton JE. Komedogenost in draženje pogosto uporabljenih sestavin v izdelkih za nego kože. J. Soc. Cosmet. Chem., 1989, 40, 321-333
- Fulton JE et al. Komedogenost trenutnih terapevtskih izdelkov, kozmetike in sestavin v zajčjem ušesu. J Am Acad of Dermatol, 1984, 10, 96–105
- Draelos Z, J DiNardo J. Ponovna ocena koncepta komedogenosti, J Am Acad Dermatol, 2006, 54, 507–512